petek, 7. avgust 2009

Mariborsko Pohorje

Dobre štiri počitniške dni smo preživeli v čudovitem apartmaju na Mariborskem Pohorju, v bližini pohorske vzpenjače. Avgust je tu gor izvensezonski čas, in temu primerna je bila tudi cena apartmaja.
Kaj bi počel tam, kjer se ponavadi smuča, avgusta? Predvsem smo našli mir, odstotnost gneče, senco, čudovit razgled, nad gozdom pa tudi vesoljsko ladjo:

V ceno apartmaja je bilo všteto jahanje otrok. Konj je bil star 23 let in je nenehno kihal. No, ni nepomembno tudi dejstvo, da je konj čisto vsakič, ampak res čisto vsakič, ko je kihnil, še prdnil. "Ačih - prdrdrd!" se je slišala iz gobca in riti ubogega konja vsakih par minut. Najprej gobec, takoj zatem še rit. Spet gobec, takoj še rit ... No, omembe vreden je tudi vodnik konja. Ta je poskrbel za nekaj adrenalina v krvi staršev že s svojim prihodom. V obraz je bil rdeč. Pa ne rdeč od sonca, ampak od alkohola ...

Na Pohorju smo se dvignili visoko nad mesto in daleč proč od služb.













četrtek, 6. avgust 2009

Velenje

Danes smo bili v Velenju. Bolj iz dolgčasa kot pa namenoma smo obiskali muzej rudnika premoga. In tri ure hodili okrog z odprtimi usti! Kakšno doživetje! 150 do 180 metrov pod zemljo so v opuščenih rovih naredili muzej, podkrepljen s sodobno večpredstavnostno tehniko. Odličen vodič nam je predstavil razvoj premogovnika in tehnik izkopa premoga, predstavljeno pa podkrepil s posebnimi učinki, ki so vključevali tudi eksplozije in podzemne potrese! Noro in zanimivo tudi za otroke od 4 let naprej, če le najdejo v naročju dovolj varnega zavetja, dokler ne premagajo strahu pred podzemljem. Vrhunec vsega nam je bila pa rudarska malica 170 metrov globoko pod zemljo. Mljaski, okusna klobasa! Fotografiranje je v muzeju prepovedano, zato smo v objektiv ujeli le Velenje. Najlepši pogled na mesto je z velenjskega gradu, pod njim pa je skakalnica. In glej jih, norce, ki so plezali po skakalnici in se po zadnjicah "sankali" navzdol. Podobnost z mojimi otroki je zgolj naključna ...

sreda, 5. avgust 2009

Izola

Kadar si zaželimo morja za en dan, si izberemo Izolo. Dovolj blizu je, plaža ima miren, senčen gozdiček, minuto hoje stran pa se že skrivajo lepe ulice starega mesta. Morje se sicer ne more primerjati s hrvaškim, slano je pa le ... :)

nedelja, 2. avgust 2009

Soča, princesa rek

Soča je mrrrrrrrzla, ampak lepa reka. Zasluženo nosi naziv ene najlepših evropskih rek.

Posebno doživetje ponuja sprehajanje po 51,5 metrov dolgi brvi čez Sočo pod kampom Lazar. Vijuganje sem in tja, gor in dol daje občutek negotovosti, ki pa je lažen, saj brv zmore na sebi obdržati do 100 oseb naenkrat.

Palačinke

V kamp Lazar redno hodimo na kosilo ali večerjo. Vedno na velike palačinke. Sladke ali slane, s sirom, polnjene z zelenjavo, mesom, tuno ... Mljask, kako so dobre!

Koseška korita

Danes smo se skozi Kobarid odpeljali navzgor mimo Drežnice do vasi Koseč. Naš cilj so bila Koseška korita, skrita v prijetni senci gozda pod vasjo. Lahkoten krožni sprehod po lepo označeni poti nas je odpeljal v mir in lepoto korit, ki navdušijo s svojimi slapovi. V nasprotju s kakšnimi drugimi koriti, ki jih lahko gledaš samo od zgoraj navzdol, je bilo tu lepo tudi to, da je narava oblikovala tudi naravni prehod smo se lahko nekje spustili dol v sama korita in tam ostrmeli ob pogledu na strmo steno, ki se je vzpenjala visoko nad nami.

Menda so ta korita globoka do 60 m, divja in težko dostopna, zato je bilo to, kar smo videli mi na lepi urejeni poti, baje le del vseh korit.

Urejena sprehajalna pot nas je pod vasjo najprej popeljala do majhne cerkvice sv. Justa. Takoj zatem smo že hodilu ob potoku Stopnik, ki je kljub svoji skromni majhnosti na svoji poti proti Ročici ustvaril nekaj presenetljivo visokih slapov.

Krožna pot nas je na koncu spet popeljala do izhodišča. Tik pred vasjo Koseč smo se ozrli nazaj in zagledali v daljavi Drežnico. Saj veste, poročni kraj našega nekdanjega premiera.

Sladko morje


Medtem, ko se večina gnete na natrpanih in prevročih plažah ob morju, je naša plaža skrita v miru in tišini "sladkega morja" reke Nadiže. Reka je večinoma sicer globoka le 10 centimetrov, na vsakih par ovinkov pa se zliva v kakšen globok tolmun, kjer voda preseže tudi dva metra globine.