sreda, 18. julij 2007

Ko boš prišla na Bled ...

Včeraj sva se z ženo ob 15:15 vsedla v avto, da greva domov. Ja, imam to srečo, da oba delava v isti firmi, v Merkurju, sredi polj v Naklem. Avto noro razgret, po desetih minutah vožnje je termometer zunanje temperature še vedno kazal 37 stopinj. In sredi te vročine žena reče: "Pejva s kolesom iz Kranja na Bled!". Najprej sem debelo pogledal, nato ubogal.

In sva šla. Zanimiva izkušnja. Eden najbolj vročih dnevov v letu, jaz pa ugotovim, da je na kolesu čisto prijetno, zaradi vožnje pihlja in se da čisto lepo živeti. Tisti, ki sredi vročine kolesarijo, torej sploh niso norci.

In še eno zanimivo izkušnjo sem doživel. Ko sva se zvečer vrnila v Kranj, se je tam, kjer polja zamenja mestni asfalt, ob 21:00 temperatura, kot bi odrezal, dvignila za okrog 5 stopinj. Ja, toliko je bolj vroče v mestu, kjer asfalt in beton akumulirata toploto. Poletje je torej čas za odhod v naravo, tudi polje ali gozd ob mestu že povsem zadostujeta, da se občutno ohladiš.

ponedeljek, 16. julij 2007

Kdo je srečen?


V soboto zvečer sem si ogledal zadnje dejanje letošnjega festivala Carniola v Kranju - nastop skupina Konga Vibes iz Afrike, iz Malavija, če se ne motim. Fantje so k nam prinesli tradicionalne afriške pesmi, aranžirane v sodobnem pridihu električnih kitar, sintesajzerja, bobnov. Peli so v svojem jeziku, a vsakič razložili, o čem so peli.

Njihove pesmi govorijo o aidsu, revščini, alkolholu, pa o tem, kako je treba spoštovati svoje starše in kako je treba skrbeti za svojo družino. Pojejo o tem, kar se dogaja okoli njih. In, presenetljivo, pojejo v veselim ritmih in z nasmeškom na obrazu. Ker kljub vsemu pomanjkanju in drugim bolečinam vedno znova verjamejo, da bodo preživeli.

Mi pojemo o ljubezenskih težavah, osvajanju, zabavi. In med odmorom nastopajočih ob kozarcu piva modrujemo, kako bi bilo lahko lepše. Čeprav živimo v razmerah, ki bi jih pevci z Malavija opisali kot rajske.

Kdo je zdaj srečen?

petek, 13. julij 2007

Pasje veselje

Pred kratkim smo imeli 11 dni na počitnicah Gito. Zlato prinašalko, ki nam je prinesla veliko več, kot smo si predstavljali. S svojo dobroto, prijaznostjo nam je iz dneva v dan prinašala veselje in srečo. Bili smo popolna družina ...

Zdaj je vsa srečna spet pri svojih lastnikih. Tistih, ki smo jim hvaležni za vsak trenutek, ko je bila Gita naša. Dala nam je veliko, dala nam je nepozabne trenutke.

Saj je samo pes. Ja, ampak bolj prijazen pes kot pol ljudi na tem svetu. In pomagala nam je spoznati druge lastnike psov. Kjerkoli je bila z nami, povsod je povzročila, da smo navezali pogovor in spoznali nove dobre ljudi.

Gita je zlata prinašalka. Prinaša zlate trenutke.

četrtek, 12. julij 2007

Čas je za prijatelja

Časa je, kljub noremu tempu, pravzaprav vedno dovolj - a samo za tiste najpomembnejše stvari. Da bi se jih naužili, moramo pač žrtvovati druge, manj pomembne zadeve. Danes sem se spet zavedel, da se prijatelj prepogosto znajde v tistem drugem košu, na katerem piše "Nimam časa".

Kaj, če tega prijatelja jutri ne bo več? Pospravil bom lako tudi jutri. Popravil pojutrišnjem. Prijatelju lahko današnje občutke podelim samo danes. Zato mora imeti prijatelj prednost. Vedno.

Ker sem zapisal, sem si s tem tudi obljubil. Če bom pozabil, me bo ta zapis spet spomnil. So namreč stvari, ki jih ne smeš preložiti na jutri. Lahko pa jih ponoviš tudi jutri.

petek, 4. maj 2007

Legoland

Avtocesta, samo naravnost, pa prideš iz Kranja do Legolanda. Naši otroci, stari 2, 4,5 in 7,5 let, so uživali tri dni v zabavi tega parka. No, tudi ati in mami se nista ravno zadaj držala ... Ja, prav vsi smo se zabavali, noreli, zvečer pa zgodaj zaspali.

Všeč nam je bilo igrišče:

Všeč so nam bila igrala:

Všeč so nam bile makete svetovnih zgradb, narejene iz lego kock:


Za prenočevanje pa nikar ne iščite sob prek spletnih strani Legolanda. Raje posrfajte in poiščite kak kmečki turizem v bližini. Mi smo naredili tako. Pa smo se vsak dan celih 7 minut vozili z avtom od kmečkega turizma do Legolanda. Čez dan smo tako uživali v Legolandu, zvečer pa med domačimi živalmi na kmetiji.

Lepo smo se imeli, mi vsi:

sreda, 2. maj 2007

Neuschwannstein

Nemci so mojstri dolgih besed. Neuschwannstein ni izjema. Preberite naglas petkrat, in to tekoče, če zmorete :) Res pa skriva ta beseda v sebi čudovit, pravljični grad. Kot bi ga vzel iz pravljice. V Nemčiji, blizu avstrijske meje, v kičastem gričevnatem okolju, nad še bolj kičastim jezerom, si je dal nekdo postaviti pravljični grad. Bil je malo trčen, zapravil je celo goro denarja ubogih Nemcev, da se mi danes ne moremo nehati čuditi lepoti gradu. Res, kot bi grad vzel iz pravljice ...

Na gradu pa malo morje Kitajcev. In ti se niso mogli načuditi naši "arijski" družinici - vsi otroci svetli da je kaj. Najprej so vsi s prsti kazali na nas ...

... potem pa so se opogumili in se začeli z našimi otroki kar slikati. Kar naenkrat smo bili večja znamenitost kot pa sam grad!

Vsekakor priporočam ogled. Še več, nam se je zdelo, da smo z ogledom tega gradu videli dovolj, da se lahko zdaj brez slabe vesti kar izognemo drugim, slavnim bavarskim gradovom.


nedelja, 29. april 2007

Swarovski - svet sijaja

V Avstriji smo obiskali muzej in tovarniško prodajalno slavne blagovne znamke Swarovski. Lokacija - avtocesta proti Innsbrucku, izvoz jasno označen. Pred tovarno veliko parkirišče, zelo lep park, odlično igrišče za najmlajše. Priporočam vsaki družini, ki se bo peljala proti Innsburcku. Za muzej žal vstopnina.