petek, 15. julij 2016

Ferata v Glinščici


Kmalu za vasjo San Lorenzo, blizu slovenske meje, se začenja čudovita ferata, idealna za začetnike v spremstvu izkušenega vodnika, ki tu vajencem lahko na najbolj varen način pokaže, kako se streže feratam. Začetnikom bo najbolj všeč dejstvo, da ta ferata na številnih koncih omogoča preprost umik, saj vseskozi plezaš le nekaj metrov pod vrhom, na katerem pot vodi nazaj k izhodišču.


Z Ireno sva to ferato najprej spoznala prek šole varnega gibanja v gorah, ki jo z odličnimi vodniki izvaja Planinsko društvo Kranj. Tam Matjaž, Eva, Sebastjan in drugi vodniki  s takimi štori, kot sem jaz, delajo čudeže ...


Po lanskoletni pozititni izkušnji sva zato prav Glinščico izbrala za prvo ferato, v kateri se bodo z izzivi stene spoprijeli najini rije otroci.No, nazadnje so oni čakali naju ...


Iz Slovenije do te ferate prideš po avtocesti Ljubljana - Koper. Izbereš izvoz Kozina in pelješ čez bivši mejni prehod Krvavi Potok. Na italijanski strani, takoj za vasjo Pesek di Grozzana zaviješ levo proti vasi Jezero / San Lorenzo. Za vasjo je na levi starni ob cesti parkirišče, kjer pustiš avto, nato pa po stotih metrih hoje po cesti na desni opaziš precej dobro skrito stezico, ki te pelje pod steno, na začetek ferate.


Ferata je obvladljiva, saj smo jo varno preplezali tako enajstletni kot štiridesetletni začetniki. Seveda pa je obvezna uporaba popolne opreme - čelada, pas, samovarovalni komplet, rokavice ... Brez tega se igra spremeni v smrtno nevarno izzivanje! Mimogrede - sam imam strah pred višino, pa sem vseeno lepo preplezal tale izziv.


Po zaključku ferate smo se po vršnem grebenu peš vrnili na izhodišče.










nedelja, 10. julij 2016

Melišče je planinca zabavišče


Ljudje se radi zabavamo. Nekateri ob besedi zabava najprej pomislijo na diskoteke, drugi na prijatelje, tretji na šport in tako dalje. Meni je najlepše, kadar lahko zabavo povežem z naravo. Namesto, da bi za zdravje »garal« v nekem zaprtem prostoru, se raje zabavam tam zunaj. In hribolazenje je lahko še kako zabavno! Seveda mora biti vedno zraven tudi pamet, pa vseeno ostane ob tem še ogromno priložnosti, da  se imamo fino.


Pravo planinsko zabavišče je lahko melišče. Jaz sem se ga vedno bal kot hudič križa. Ob pogledu na strmo pot navzdol, kjer vse samo drsi in se kotali, se mi je vedno zvrtelo. Zato sem bil odločen, da ni melišča, na katerega bo kadarkoli stopila moja noga. Pa so se nazadnje našli vztrajnejši od mene in me prepričali, naj vseeno poizkusim tudi s tem delom hoje po gorah. Pod budnim očesom izkušene planinke, pod vodstvom jasnih navodil o načinu hoje sem se le podal na svoje prvo melišče.


Nezaupanje in negotovost sta trajali samo prvih pet korakov. Takrat je bilo grozno. Telo se je hotelo boriti proti groznemu občutku panike, ki se je oglasila takoj, ko so se pod planinskim čevljem tla začela premikati. »Ustvarjeni smo bili za hojo po trdnih tleh, ne pa po podlagi, ki te odnaša nekam navzdol!« so kričale moje misli. No, po zgolj petih drsečih korakih, ko sem še vedno stal pokonci, čeprav so tla izginjala pod mano,  so se tudi misli začele umirjati in dojemati, da so lahko tla, ki drsijo,  pravzaprav čisto obvladljiva. In tako danes ob pogledu na melišče moj pogled ni več navdan z grozo, ampak z nasmehom.



Kdor tega dela planinske hoje navzdol še ni preizkusil, ga zato vabim, naj enkrat sprejme izziv. Prvič obvezno v družbi izkušenega planinca, ki ga bo vodil po prvih korakih. Vedno obvezno s čelado na glavi in visokimi planinskimi čevlji na nogah. Na kraju, kjer je melišče varno in obvladljivo. In vedno obvezno s polno mero pameti in spoštovanja do ohranjanja neokrnjene narave. Če vse to upoštevaš, pa lahko zagotovim, da je melišče res pravo gorsko zabavišče!  


sobota, 02. julij 2016

Begunjščica


Ni lepšega kot soboto preživeti na svežem gorskem zraku, kjer se oči po petdnevnem buljenju v računalniški zaslon končno odpočijejo z zrenjem v prelepo daljavo. Seveda v 3D tehniki :)