petek, 11. februar 2011

Montmartre, Pariz

Montmartre je hrib, ki se dviga 130 metrov nad Parizom. Tu menda živijo predvsem umetniki. Meni so poslovni partnerji, s katerimi sem bil danes prvič v življenju v Parizu, kot stari poznavalci tega velemesta predlagali, naj po zaključenem službenem delu tu gori počakamo na večerni let aviona. Zamenjati hladno letališko čakalnico za topel pariški zrak, ki se je, čeprav smo februarja, segrel na neverjetnih 20 stopinj, se je izkazalo za odlično idejo. Martinčkali smo se na prijetnem soncu, jaz pa sem predvsem užival ob pogledu na ljudi. Tako doživiš pravi utrip mesta, ne pa v muzejih in galerijah.

Morda še nekaj besed o Francozih, kot sem jih doživel ob mojem prvem obisku Pariza. Najbolj na kratko rečeno: všeč so mi! Zgovorni, prijazni, veseli. Prijetna mi je bila izkušnja, ko smo ob 20:00 prišli na večerjo v eno od restavracij. Bila je napol prazna, kar se mi je za večerno uro v četrtek, ko je zjutraj nov delovni dan, zdelo povsem normalno. Ampak, ob 21:00 je bila ta ista restavracija nabito polna! Velika večina ljudi je bila v skupinah po najmanj štiri ljudi, vsi so si privoščili obilne večerje z velikimi zrezki, gostilno pa je napolnilo glasno, veselo govorjenje prijateljev, ki je restavraciji dalo podobo kakšnega prijetnega puba. Ljudje so se veselili življenja in ga predvsem delili s prijatelji. Pa kaj, če je zjutraj služba. Pravi Francoz zraven mene mi je pojasnil, da so Francozi pač navajeni spati po zgolj 6 ur na noč. Življenje je prekratko, da bi ga zapravljal doma, je še dodal, in misel zaokrožil v kratko, a lepo resnico: "Joie de vivre!", kar pomeni nekaj v smislu "uživaj življenje". In prav imajo. Ob tem je zanimivo, da jih taka "take it easy" filozofija v zgodovini ni prikrajšala za razvoj, saj so bili kljub ljubezni do uživanja življenja Francozi vedno v samem vrhu držav, ki vodijo razvoj celotnega sveta. Vsekakor upam, da se bom njihovega "Joie de vivre" znal nalesti in ga prenesti tudi v življenje v Sloveniji!




























torek, 08. februar 2011

Škofjeloški Stari grad


Danes sem s presenečenjem izvedel, da je imela Škofja Loka nekdaj kar tri gradove. Po potresu leta 1511 so iz materiala iz vseh gradov obnovili le glavnega v mestu, preostala dva pa prepustili naravi. Stari grad je najbolj ohranjeni od porušenih dveh. Iz Škofje Loke pelje do njega prijetna gozdna pot, po kateri se da poleti najbrž lepo umakniti pred vročino mestnega asfalta, če nadaljujete še poldrugo uro, pa prilezete na Lubnik. Do Starega gradu iz Škofje Loke sicer vodi krožna pot, na kateri srečaš tudi drugega od treh gradov - Zgornji stolp na Kranclju, od katerega pa je po potresu ostala le še sled stare slave.


Kranj, Prešernovo mesto

Kranj je bil danes, na slovenski kulturni praznik, drugačen. Lepši. Tak, kot bi moral biti vsak dan - poln življenja, poln ljudi.


















ponedeljek, 07. februar 2011

Ratitovec

Današnji sončni dan nas je z napovedjo temperatur tja do 18 stopinj nad ničlo zvabil v hribe. Tokrat smo si izbrali Ratitovec. Navzgor smo šli po osojni strani, kar nam je bilo kmalu žal, saj smo hodili po čistem ledu. Pot je bila zato dolga in naporna.

No, na vrhu smo bili za trud poplačani s težko pričakovano malico na prijaznem soncu. Navzdol smo šli po prisojni strani, kjer ni bilo nobenega ledu in je bila zato pot taka, kot smo si jo želeli - prijetna.

nedelja, 06. februar 2011

Hello Kitty za šesti rojstni dan

Po petkovem praznovanju Živinega rojstnega dne za njene "sošolce" iz vrtca nas je danes čakala še zabava za sorodnike. No, za večino zabava, za Ireno pa je to seveda pomenilo novo ustvarjalno delavnico. Tokrat si je Živa zaželela Hello Kitty. In jo seveda tudi dobila.


sobota, 05. februar 2011

Sveti Jošt ponoči

Prijateljica nas je s sinom povabila na večerni vzpon na sveti Jošt nad Kranjem in nato spust nazaj v dolino po cesti z naglavnimi lučkami. Prvič v življenju smo šli na tak nočni pohod in bilo je res zabavno!


petek, 04. februar 2011

Roza slonček za Živin 6. rojstni dan

Hiša se je pravkar umirila, Živini prijatelji iz vrtca so odšli. Lepo je imeti prijatelje, brez njih so rojstni dnevi lahko precej žalostni.

Danes je bilo veselo. In po zaslugi Irene tudi sladko. Pa po zaslugi Žive tudi malo kičasto. Roza, kakšno pa drugače :)