torek, 25. avgust 2009

Leti, leti mamica!


Mamica je končno našla čas in pogum, da je udejanjila staro darilo, za katerega še zdaj ne ve, ali je bilo dano z ljubeznijo ali z namenom naklepnega umora :)

Tako se je danes za naju služba nehala predčasno. Pobrala sva še otroke in psa, nato pa smo se odpeljali v Bohinj. Tam sem najdražjo predal v roke mojega soimenjaka, ki je prav danes praznoval svoj trideseti rojstni dan. Kombi ju je odpeljal 40 minut daleč na Vogar, od koder sta poletela z jadralnim padalom.


Razgledi so bili fantastični in jih fotoaparat z varnih tal seveda ni mogel ujeti. Vsekakor pa tak polet lahko priporočiva vsakomur.

Všeč mi je, da je kot dodatno "storitev" pilot v polet vključil še nekaj akrobacije - seveda po soglasju potnice. Tako sta se z Ireno nekajkrat zavrtela, tudi na glavo, kar dokazuje spodnja fotografija. Da ni samo fotka obrnjena na glavo, ampak kar celo padalo, pa dokazuje veja na desnem robu slike:

nedelja, 16. avgust 2009

Poletno razkritje

Počitnice se zame zdajle končujejo in blog bo kmalu bogatejši za nove podobe lepih trenutkov življenja.

Jutri je spet služba. Kar je fino. Fino je imeti službo. Enako fino je, da sem se pravkar vrnil s poletnega počitniškega potepanja po naši prelepi Sloveniji. Odkrijte jo še vi, lepše dežele na tem svetu ni!

Med potepanjem sem imel v miru slovenskih gozdov, v šepetu slovenskih voda in v osvežilnem pišu slovenskega zraka dovolj priložnosti tudi za razmislek, branje in pogovor. Domov sem prišel z novimi spoznanji.

Glavno spoznanje je tole: hodi naokrog z nasmeškom na obrazu, in marsikaj boš naredil boljše, kot če boš gledal na svet z mrkim pogledom.

Skratka, smej se, človek!

P.S.
Poročila s potepanja boste čez par dni našli v arhivu tega spletnega dnevnika (desni rob te strani) za meseca julij in avgust 2009.

sobota, 15. avgust 2009

Limski kanal

Na poti iz hrvaške Istre domov smo se peljali tudi mimo Limskega kanala. Gre za okoli 9 km dolg zaliv, ki je izven sezone, brez gneče, zagotovo zelo prijeten konec Hrvaške. Tokrat je bil najlepši pogled nanj z opazovalnice ob cesti.

Sledilo je še nekaj ur vožnje z vmesnim postankom v Izoli. Z večernim prihodom domov se je naša letošnja poletna dogodivščina končala.

četrtek, 13. avgust 2009

Morje

Ja, po treh letih smo prvič par dni dopusta preživeli tudi na morju. Tokrat v manj obljudenem delu hrvaške Istre, tam, kjer turističnih množic še ni, kjer je morje čisto in si ponoči sam z zvezdami, brez hrupa s promenade. Ne, ne povem, kje je to. Ker potem to ne bo več tako miren kotiček :)
To je bil lep zaključek lepih poletnih počitnic!

torek, 11. avgust 2009

Ptuj

Čudovito mesto. Lepo mesto. Sprehod skozi Ptuj je pravi užitek. Začneš ga na brezplačnem parkirišču blizu Term Ptuj, greš čez poseben most, namenjen samo peščem in kolesarjem, naravnost v staro mestno jedro, pa nato na grad, in seveda obvezno še na ptujsko kosilo - piščanca.






Razgledni stolp Gomila

Z razglednega stolpa na Gomili je ob lepem vremenu Evropa manjša, saj se vidi vse do Avstrije, Madžarske in Hrvaške.

Mlin na veter


Na Stari gori stoji mlin na veter. Je del ceste obnovljivih virov energije, ki v Avstriji in Sloveniji vodi do dvanajstih načinov okolju neškodljive izrabe energije. Na tej cesti so denimo še mlin na Muri, rastlinjak, ki se ogreva z geotermalno energijo itd. Zanimivost tega mlina je, da se mu "kapa" obrača po vetru in tako omogoča delovanje ne glede na to, s katere strani piha veter.

Noč na seniku

Tole je še ena, zdaj že tretje leto tradicionalna dogodivščina: spanje na seniku na kmečkem turizmu. Slamo si sam oblikuješ tako, kot si želiš. Bi imel rad pod vratom malce več "jogija"? Ni problema! Bi imel rad noge malo višje? Ni problema! Skratka, seno ti omogoča, da si narediš "jogi" po svoji meri. In potem spiš v prijetnem vonju sena, prisluškuješ zvokom kmetije in sanjaš, dokler ti zjutraj ne zapoje petelin. Stokrat boljše kot hotel!

ponedeljek, 10. avgust 2009

Pustolovski park Maribor

Noro! Adrenalinsko! Nepozabno! Fantastično!

Sredi Maribora, v parku, je pravi pustolovski park z izzivi za otroke in odrasle. Vredno izleta!

Inštruktor ti na začetku pokaže, kako se v parku obnašati in varovati, nato pa te za poljubno število ur prepusti samemu sebi in izzivom, ki visijo par metrov nad tlemi. Na "progah" smo uživali vsi, od najmlajše štiriletnice do najstarejše nekajvečletnice.

Zadeva je povsem varna, razen ... Razen če si trmast, smotan moški, ki se hoče sam sebi dokazati, da je "dedc". Žal brez kondicije. In potem sem se na koncu 8 metrov nad tlemi na težki "progi" povsem brez moči samo še obešal na žice, saj nisem bil več sposoben z rokami dvigovati teže lastnega telesa. Posledice so bile lepo vidne:

Vseeno pa velja - še bomo šli! :)

nedelja, 09. avgust 2009

Pohorje (še vedno)

Med našim potepanjem po Pohorju smo srečali luštno cerkvico sv. Areha na - seveda - Arehu in zanimiv stolp na Žigartovem vrhu. Plošča na stolpu nas je poučila, da je to opazovalni stolp (steber), postavljen samo za potrebe zemljemerstva. Potem smo pa tuhtali, kaj to pomeni ...

petek, 07. avgust 2009

Mariborsko Pohorje

Dobre štiri počitniške dni smo preživeli v čudovitem apartmaju na Mariborskem Pohorju, v bližini pohorske vzpenjače. Avgust je tu gor izvensezonski čas, in temu primerna je bila tudi cena apartmaja.
Kaj bi počel tam, kjer se ponavadi smuča, avgusta? Predvsem smo našli mir, odstotnost gneče, senco, čudovit razgled, nad gozdom pa tudi vesoljsko ladjo:

V ceno apartmaja je bilo všteto jahanje otrok. Konj je bil star 23 let in je nenehno kihal. No, ni nepomembno tudi dejstvo, da je konj čisto vsakič, ampak res čisto vsakič, ko je kihnil, še prdnil. "Ačih - prdrdrd!" se je slišala iz gobca in riti ubogega konja vsakih par minut. Najprej gobec, takoj zatem še rit. Spet gobec, takoj še rit ... No, omembe vreden je tudi vodnik konja. Ta je poskrbel za nekaj adrenalina v krvi staršev že s svojim prihodom. V obraz je bil rdeč. Pa ne rdeč od sonca, ampak od alkohola ...

Na Pohorju smo se dvignili visoko nad mesto in daleč proč od služb.













četrtek, 06. avgust 2009

Velenje

Danes smo bili v Velenju. Bolj iz dolgčasa kot pa namenoma smo obiskali muzej rudnika premoga. In tri ure hodili okrog z odprtimi usti! Kakšno doživetje! 150 do 180 metrov pod zemljo so v opuščenih rovih naredili muzej, podkrepljen s sodobno večpredstavnostno tehniko. Odličen vodič nam je predstavil razvoj premogovnika in tehnik izkopa premoga, predstavljeno pa podkrepil s posebnimi učinki, ki so vključevali tudi eksplozije in podzemne potrese! Noro in zanimivo tudi za otroke od 4 let naprej, če le najdejo v naročju dovolj varnega zavetja, dokler ne premagajo strahu pred podzemljem. Vrhunec vsega nam je bila pa rudarska malica 170 metrov globoko pod zemljo. Mljaski, okusna klobasa! Fotografiranje je v muzeju prepovedano, zato smo v objektiv ujeli le Velenje. Najlepši pogled na mesto je z velenjskega gradu, pod njim pa je skakalnica. In glej jih, norce, ki so plezali po skakalnici in se po zadnjicah "sankali" navzdol. Podobnost z mojimi otroki je zgolj naključna ...

sreda, 05. avgust 2009

Izola

Kadar si zaželimo morja za en dan, si izberemo Izolo. Dovolj blizu je, plaža ima miren, senčen gozdiček, minuto hoje stran pa se že skrivajo lepe ulice starega mesta. Morje se sicer ne more primerjati s hrvaškim, slano je pa le ... :)

nedelja, 02. avgust 2009

Soča, princesa rek

Soča je mrrrrrrrzla, ampak lepa reka. Zasluženo nosi naziv ene najlepših evropskih rek.

Posebno doživetje ponuja sprehajanje po 51,5 metrov dolgi brvi čez Sočo pod kampom Lazar. Vijuganje sem in tja, gor in dol daje občutek negotovosti, ki pa je lažen, saj brv zmore na sebi obdržati do 100 oseb naenkrat.

Palačinke

V kamp Lazar redno hodimo na kosilo ali večerjo. Vedno na velike palačinke. Sladke ali slane, s sirom, polnjene z zelenjavo, mesom, tuno ... Mljask, kako so dobre!

Koseška korita

Danes smo se skozi Kobarid odpeljali navzgor mimo Drežnice do vasi Koseč. Naš cilj so bila Koseška korita, skrita v prijetni senci gozda pod vasjo. Lahkoten krožni sprehod po lepo označeni poti nas je odpeljal v mir in lepoto korit, ki navdušijo s svojimi slapovi. V nasprotju s kakšnimi drugimi koriti, ki jih lahko gledaš samo od zgoraj navzdol, je bilo tu lepo tudi to, da je narava oblikovala tudi naravni prehod smo se lahko nekje spustili dol v sama korita in tam ostrmeli ob pogledu na strmo steno, ki se je vzpenjala visoko nad nami.

Menda so ta korita globoka do 60 m, divja in težko dostopna, zato je bilo to, kar smo videli mi na lepi urejeni poti, baje le del vseh korit.

Urejena sprehajalna pot nas je pod vasjo najprej popeljala do majhne cerkvice sv. Justa. Takoj zatem smo že hodilu ob potoku Stopnik, ki je kljub svoji skromni majhnosti na svoji poti proti Ročici ustvaril nekaj presenetljivo visokih slapov.

Krožna pot nas je na koncu spet popeljala do izhodišča. Tik pred vasjo Koseč smo se ozrli nazaj in zagledali v daljavi Drežnico. Saj veste, poročni kraj našega nekdanjega premiera.

Sladko morje


Medtem, ko se večina gnete na natrpanih in prevročih plažah ob morju, je naša plaža skrita v miru in tišini "sladkega morja" reke Nadiže. Reka je večinoma sicer globoka le 10 centimetrov, na vsakih par ovinkov pa se zliva v kakšen globok tolmun, kjer voda preseže tudi dva metra globine.